APDEJT.si

Združeni narodi so ponovno uvedli embargo na orožje in druge sankcije proti Iranu zaradi njegovega jedrskega programa, deset let po tem, ko so bile odpravljene v skladu z jedrskim sporazumom. Iran zanika vojaške namene svojega jedrskega programa, medtem ko zahodne sile ponovno aktivirajo sankcije, kar slabi iransko gospodarstvo. Iranski poveljnik Abolfazl Shekarchi je izjavil, da Iran ne potrebuje dovoljenja za krepitev svojih obrambnih sposobnosti.

Nemčija, Francija in Velika Britanija so sprožile mehanizem za ponovno uvedbo sankcij Združenih narodov proti Iranu, ker ni napredka v pogovorih o iranskem jedrskem programu. Ta poteza, ki jo pozdravljajo Združene države, bi lahko v 30 dneh ponovno uvedla sankcije proti Teheranu, kar bi lahko imelo resne posledice. Iran je obljubil ustrezen odgovor na to dejanje, ki ga ocenjujejo kot nezakonito.

Nemčija, Francija in Velika Britanija so aktivirale mehanizem za hitro ponovno uvedbo sankcij proti Iranu zaradi neupoštevanja obveznosti glede jedrskega programa. Iranski predstavniki so potezo označili za "neupravičeno in nezakonito" ter obljubili odgovor. Varnostni svet ZN je na zahtevo evropskih sil razpravljal o ponovni uvedbi sankcij proti Islamski republiki.

Po več kot dveh mesecih od izraelskih in ameriških napadov na iranska jedrska poslopja so se inšpektorji Mednarodne agencije za atomsko energijo (IAEA) vrnili v Iran. Vodja IAEA, Rafael Grossi, je dejal, da so "tik pred ponovnim zagonom" operacij. Iran je pred tem prekinil sodelovanje z agencijo po napadih. Iranski obrambni minister pa trdi, da so iranske oborožene sile prebile izraelske večplastne obrambne sisteme in uničile številne cilje med nedavno vojno.

Iran je zavrnil obtožbe ameriškega predsednika Donalda Trumpa glede iranskega jedrskega programa, pri čemer jih je označil za zastarele in osnovane na izjavah iranskega državljana, danih pred leti. Iranski uradniki trdijo, da Trump ignorira lastne obveščevalne podatke, da bi upravičil napade na iranske jedrske objekte.

Iran se "z vsemi močmi" pogaja, da bi preprečil ponovno uvedbo mednarodnih sankcij s strani evropskih sil. Francija, Velika Britanija in Nemčija so zagrozile, da bodo sprožile "mehanizem hitrega povračila", ki samodejno ponovno uvaja vse sankcije Združenih narodov proti Iranu zaradi njegovega jedrskega programa. Rusija naj bi bila pripravljena podpreti šestmesečno podaljšanje roka pred ponovno uvedbo kazni.

Francosko zunanje ministrstvo je poklicalo ameriškega veleposlanika Charlesa Kushnerja na zagovor zaradi njegovih kritik, da Francija ne stori dovolj v boju proti antisemitizmu. Kushner se je izognil pozivu, kar kaže na formalno nezadovoljstvo Francije z njegovim delovanjem. Poleg tega so se v Ženevi sestali evropski in iranski diplomati, da bi razpravljali o jedrskem programu.

Pakistanski obrambni minister Khawaja Asif je ponovno poudaril, da je jedrski program Pakistana namenjen izključno obrambi in ne jedrskemu izsiljevanju. Izjavil je tudi, da Narendra Modi, indijski premier, celo v sanjah čuti strah pred Pakistanom.

Indijski premier Narendra Modi je na dan neodvisnosti leta 2025 postavil nov rekord z najdaljšim govorom doslej, ki je trajal 103 minute. S tem je presegel svoj prejšnji rekord 98 minut in prehitel tudi Indiro Gandhi po številu zaporednih govorov ob dnevu neodvisnosti, vendar še vedno zaostaja za Jawaharlalom Nehrujem, ki je imel 17 govorov. Modijev govor je bil njegov dvanajsti zaporedni govor ob tem prazniku.

Kitajska je izrazila nasprotovanje evropskim sankcijam proti Iranu zaradi njegovega jedrskega programa. Poudarila je, da takšni ukrepi ne prispevajo k izgradnji zaupanja med vsemi vpletenimi stranmi.

Nemčija, Velika Britanija in Francija so napovedale, da so pripravljene ponovno uvesti sankcije proti Iranu, če do konca avgusta ne bo dosežena diplomatska rešitev glede iranskega jedrskega programa. Zunanji ministri teh treh držav so poudarili, da so še vedno zavezani diplomatski rešitvi krize, vendar bodo ukrepali, če ne bo napredka.

Francija, Nemčija in Velika Britanija so Združene narode obvestile, da so pripravljene ponovno uvesti sankcije proti Iranu, če ta do konca avgusta ne bo dosegel dogovora glede svojega jedrskega programa. Zagrozile so z vrnitvijo k ukrepom, ki so veljali pred desetletjem.

Iranski predsednik je posvaril Armenijo pred ameriškim hegemonističnim načrtom, prikritim v projektu koridorja. Iranski zunanji minister se je po telefonu pogovarjal z armenskim kolegom o regionalni povezanosti in dvostranskem programu. Armenski premier je poudaril poseben status odnosov z Iranom in obljubil posvetovanje z Iranom o pomembnih odločitvah.

Pogovori med Iranom in izaslaniki Francije, Velike Britanije in Nemčije o iranskem jedrskem programu so se začeli v Istanbulu. Iranska državna televizija je poročala, da so se pogajanja začela ob 9.30 po lokalnem času in naj bi trajala do 12.30. Gre za prve pogovore po določenem času, pri čemer sankcije ostajajo na mizi kot možnost.

Iran je ponovno potrdil svojo pravico do obogatitve urana za mirne namene, s čimer je izrazil odločenost, da bo nadaljeval z dejavnostmi, ne glede na potekajoča pogajanja z evropskimi silami v Istanbulu. Nova pogajanja med Iranom, Nemčijo, Francijo in Veliko Britanijo so se nadaljevala, vendar je iranski zunanji minister poudaril neodgovarjajočo naravo evropskih pozivov k opustitvi obogatitve urana. Strokovnjaki so izrazili zaskrbljenost nad zmanjšanim evropskim vplivom na Iran in povečanim tveganjem za uvedbo novih sankcij, zlasti v luči zavrnitve iranskih predlogov za podaljšanje resolucije ZN o jedrskem sporazumu iz leta 2015.

Iran je sporočil, da je pripravljen nadaljevati pogovore z Združenimi državami Amerike o svojem jedrskem programu, vendar le ob predpostavki, da Washington sprejme konkretne korake za ponovno vzpostavitev zaupanja. To je potrdil namestnik iranskega zunanjega ministra.

Iran je sporočil, da je pripravljen na pogajanja o svojem jedrskem programu z Združenimi državami Amerike, vendar le pod pogojem, da Washington sprejme konkretne ukrepe za ponovno vzpostavitev zaupanja. Ta izjava nakazuje morebitno nadaljevanje diplomatskih prizadevanj kljub preteklim napetostim glede iranskega jedrskega programa.

Iran je ponovil svojo neodstopnost glede bogatitve urana pred pogovori z evropskimi silami, ki grozijo z ponovno uvedbo sankcij. Namestnik iranskega zunanjega ministra je izjavil, da bi Iran lahko izstopil iz Pogodbe o neširjenju jedrskega orožja (NPT), če bi Evropa ponovno uvedla sankcije ZN. Medtem poročila nakazujejo, da je iranski jedrski program financiran s tihotapljenjem drog, Applovih izdelkov in podjetij v lasti slamnatih struktur, kar naj bi bil ključni razlog za neuspeh sankcij in vojaških ukrepov Zahoda. Iran je prav tako potrdil pripravljenost na pogovore o jedrskem programu, če ZDA sprejmejo ukrepe za ponovno vzpostavitev zaupanja, in se bo v Istanbulu sestal z Veliko Britanijo, Francijo in Nemčijo.

Iran je uradno potrdil, da so nedavni ameriški zračni napadi uničili njihove jedrske objekte, čeprav vztraja pri nadaljevanju obogatitve urana. Predsednik Irana je ponovil grožnjo o pripravljenosti na vojno z Izraelom in možnost napada globoko na njihovo ozemlje, medtem ko poročila nakazujejo, da vojna med državama ni končana. Pojavila so se tudi poročila o skrivnostnih eksplozijah po Iranu, za katere iranski uradniki sumijo, da so del izraelskega sabotažnega delovanja.

Iran je izrazil skrb, da bi ZDA pogajanja o jedrskem programu lahko izkoristile kot izgovor za nov napad. Kljub tej skrbi je Iran potrdil pripravljenost na sodelovanje v jedrskih pogovorih. V prihodnjih tednih naj bi Iran obiskala tudi tehnična ekipa Mednarodne agencije za jedrsko energijo (IAEA), s katero bodo iskali nove načine sodelovanja.

Iran je privolil v obisk tehnične ekipe Mednarodne agencije za jedrsko energijo (IAEA) v prihodnjih tednih. Ta obisk sledi napadom ZDA in Izraela na iranska jedrska mesta. Medtem je namestnik iranskega zunanjega ministra zagrozil z izstopom Irana iz Pogodbe o neširjenju jedrskega orožja (NPT) pred srečanjem z EU, ki je svarila pred ponovno uvedbo sankcij. Iranski predsednik je izrazil pripravljenost države na vojno z Izraelom in dvom o premirju. Iran je tudi poročal o napetih srečanjih svoje vojske z ameriško vojaško ladjevjem v Omanskem zalivu, pri čemer je Iran domnevno ukazal ameriški rušilki spremeniti smer.

Več kot 200 britanskih poslank in poslancev je pozvalo vlado k priznanju palestinske države, s čimer so sledili francoskemu predsedniku Macronu. Medtem je znana grška osebnost Marietta Kurkoulou-Latsi opisala neprijeten incident v taverni z izraelsko družino, ki je prerasel v izražanje sovraštva.

Iran je v ponedeljek izvedel suborbitalni test ene izmed svojih raket, namenjenih za prevoz satelitov, kar je bil prvi takšen test po prekinitvi ognja, ki je sledila 12-dnevni vojni med Izraelom in Iranom. Hkrati so strokovnjaki za kibernetsko varnost odkrili novo vohunsko programsko opremo DCHSpy za Android, ki je verjetno povezana z iranskim ministrstvom za obveščevalne in varnostne službe (MOIS) in se preoblači v VPN aplikacije za vohunjenje za disidenti.